DRESURA KONJA

Že leta 430-354 pr. n. št. je grški vodja konjenikov Ksenofon razmišljal. Kako jezdeca in konja izuriti v dresuri . SEVEDA JE MISLIL PREDVSEM NA DRESURO, KI JO KONJ IN JEZDEC POTREBUJETA V VOJNI. KAJTI LE HITER IN DOBER KONJ JE ZMAGOVAL V VOJNAH. Vse dresurne naloge, ki jih današnji moderni konji znajo izvirajo prav iz starih časov, ko je konj v bitki moral uporabiti svoje trda podkovana kopita za redčenju sovražnih vrst na bojnem polju. Danes dresuro pojmujemo kot konjeniški šport in je razvita do te mere, da je estetika in popolnost giba izražena v celoti. Dresuro lahko označimo kot sistematično gimnasticiranje s ciljem, izbalansirati konja z dodatno jezdečevo težo, ga uravnotežiti in ga spodbuditi k polnemu razvijanju njegovih zmožnosti.
Pri temu pa je potrebno sistematično razvijati in krepiti njegovo mišičevje, zlasti njegov zadnji del. Jezdec mora s konjem nenehno uriti posamezne lekcije dresurnih nalog in izboljševati njihovo izvedbo. Pri dresuri je pomembno:

- Enakomerno gibanje v vseh treh osnovnih hodih.
- sproščeno gibanje in nihanje hrbta.
- Enakomerna , stalna povezava med rokami jezdeca in usti konja ali naslon.
- Enakomeren zamah zadnjih nog.
-Izravnanost konja v liniji, da zadnje noge vedno stopajo po sledeh prednjih
- Razvijati močnejši odriv zadnjih nog, pri čemer se mora prednji del privzdigniti, zadnji pa znižati.

Za presojo stopnje šolanosti konjev in jezdecev se organizirajo tekmovanja v dresurnem jezdenju.

Dresurni konj mora biti čim bolj skladno grajen z dolgimi poševnimi linijami in se mora z zamahom gibati v taktu. Mora biti zdrav in izražati veselje do dela in gibanja. Mora biti tudi poslušen in uravnovešenega temperamenta. Še posebno se te konjeve značilnosti izkažejo v tako imenovani visoki šoli dresure. V to šolanje dresure pridejo že starejši konji, ki so osnovno šolanje dobro prestali in kažejo dovzetnost do učenja, inteligenco, poslušnost in delavnost. Vaje visoke šole zahtevajo popolno zbranost jezdeca in konja, delijo pa se na vaje na zemlji in nad zemljo. Poznamo tako:

VAJE N ZEMLJI

- PIAFE, to je kas na mestu.
- PASAŽ, to je lebdeči kas z manj izdatnimi koraki.
- PIRUETA, konjeve prednje noge v galopu delajo krog okrog zadnjih nog, ki se gibljejo v malih galopskih skokih.
- MENJAVA GALOPA na vsak korak.

VAJE NAD ZEMLJO

- LEVADA, dvig prednjega dela konja do 45 stopinj od tal
- PESADA, dvig prednjega dela konja nad 45 stopinj od tal
- KRUPADA, skok na mestu pri tem pa so noge skrčene pod trupom.
- BALOTADA, noge so ravno tako pokrčene, vendar se na zadnji nogah vidijo podkve.
- MEZER. Več zaporednih levad.